Tribuna znanja – Vloga gravitacije v motoričnem razvoju otroka

VLOGA GRAVITACIJE V MOTORIČNEM RAZVOJU OTROKA

Ob rojstvu otroka sta živčni in mišično skeletni sistem v celoti povezana. To opazujemo preko celostnega gibanja, gibanja ki zajema telo v celoti. Plod v maternici in novorojenček se spontano gibata tako, da se izmenjujeta vzorec iztegovanja okončin in vzorec krčenja okončin. Tako gibanje omogoča spreminjanje položaja telesa in ploda v maternici. Dražljaji se prožijo v osrednjem živčnem sistemu brez dražljajev iz okolja. Krčenje mišic je močno in hitro. Mišica se ob tem skrči, skrajša. Celostno gibanje dojenčku omogoča sprejemanje dražljajev iz okolja na katera se odzove s spreminjanjem vrojenih gibalnih vzorcev in ustvarja nove povezave v osrednjem živčnem sistemu. Kadar osrednji živčni sistem normalno deluje in zagotavlja normalno mišično aktivnost, mišični tonus, se vzorci iztegovanja in krčenja enakomerno izmenjujejo. Zaradi motnje mišičnega tonusa pa lahko prevlada en vzorec gibanja nad drugim. Zato se mišice ne morejo izmenoma, enakomerno iztegovati in krčiti. Odvisno od gibalnega vzorca, mišice ostanejo pretežno skrčene ali iztegnjene. Raznolikost gibanja je omejena. Prihaja do strukturnih sprememb mišično skeletnega sistema.

Na motoričen razvoj vplivajo tudi tonični refleksi, asimetrični tonični vratni refleks (ATVR), simetrični tonični vratni refleks (STVR), pozitivna podporna reakcija. Refleksi se pojavljajo v določenih vzorcih v določenih obdobjih gibalnega razvoja. Refleks sproži določen dražljaj iz okolja in traja, dokler je prisoten dražljaj. Mišice se napnejo, izometrična kontrakcija mišice, v določenem vzorcu. Ta aktivnost omogoča zelo močne senzomotorične izkušnje predvsem preko sistema globokega občutenja telesa. Kar vpliva na telesno shemo Enako kot pri celostnem gibanju dojenčka, to vpliva na razvoj gibanja, na spreminjanje gibalnih vzorcev. Zaradi motnje mišičnega tonusa je delovanje refleksa predolgo ali premočno. Otrok izgubi sposobnost raznovrstnega gibanja. Gibalni vzorci so enolični. Mišice se ob aktivnosti ne podaljšajo ali skrajšajo in izgubljajo elastičnost. Razvijajo se skrajšave, kontrakture in deformacije, v vzorcih toničnih refleksov, zlasti kjer je izražena aktivnost mišic upogibalk.

Ob rojstvu pride do velike spremembe okolja. Iz okolja maternice pride novorojenček pod vpliv gravitacije. Gravitacija deluje na telo novorojenčka in telo se avtomatično odzove z aktivnostjo mišic od podporne površine v nasprotni smeri od smeri delovanja gravitacije. Ob tem so mišice iztegovalke in mišice upogibalke v ravnovesju. Mišice so enakomerno skrčene oz. iztegnjene. Delovanje sinergistov je uravnoteženo. Telo je poravnano. Odgovor na delovanje gravitacije je najmočnejši kadar gravitacija deluje pravokotno na telo preko stabilne podporne površine. Aktivnost mišic, ki delujejo v vzorcih vzravnalnih reakcij, vzravnalna reakcija telo na glavo-glava na telo, simetrična verižna vzravnalna reakcija leže na trebuhu in na hrbtu, lateralna verižna vzravnalna reakcija in vzravnalna reakcija telo na telo, dajo dojenčku/otroku stabilno držo telesa, hkrati pa omogočijo spremembo težišča, prenos in prevzem teže ter stabilno držo proti gravitacij. Vzravnalne reakcije postopno, od bolj enostavnih vzorcev do vzorcev z rotacijo, vzporedno s stabilno držo telesa, omogočajo da otrok uporablja roki za podporo, prestrezanje in zaščito ter manipulacijo, nogi za hojo in pripravljajo ter omogočajo ravnotežne reakcije, to je dinamično stabilnost telesa. Zaradi vzravnalnih reakcij se prvotni način dojenčkovega gibanja, ki je usmerjeno na telo, spremeni v gibanje usmerjeno izven telesa. Za boljše razumevanje si lahko predstavljamo drevo, ki poganja svoje korenine v zemljo, deblo in krošnja pa rasteta proti nebu. V primeru da otrok ne razvije posturalnih reakcij, to so vzravnalne reakcije, reakcije ravnotežja, prestrezne reakcije in reakcije zaščite, njegovo gibanje ostaja usmerjeno na telo, to vpliva na poravnavo telesa in njegovo težišče. Da lahko otrok ostane v pokončnem položaju, oblikuje različne načine prilagoditve drže in gibanja, da vzdržuje stabilnost telesa in nadomešča ravnotežje kar vodi vkontrakture in deformacije.

Neda Rotar, dipl. fiziot.

Photo: Natee K Jindakum/ Shutterstock