Znanstveno raziskovalna skupina Fizioterapevtika

NAMEN

Ključne usmeritve VZ Fizioterapevtika na področju raziskovanja vključujejo tako temeljne kot aplikativne raziskave. Področje raziskav in razvoja igra ključno vlogo pri kakovostnem razvoju institucije ter povečuje njene konkurenčne prednosti naproti drugim visokošolskim institucijam. Na VZ Fizioterapevtika se zavedamo, da predstavljajo uspešno zaključeni raziskovalni projekti ključen cilj naših predavateljev in raziskovalcev. Zato posvečamo posebno pozornost vlaganju v razvoj raziskovalne infrastrukture.

Namen raziskovalne dejavnosti je prenos novih znanj na študijske procese, kar vpliva na višjo kakovost le-teh. Cilj raziskovanja  je tako  objava rezultatov v ustreznih strokovnih ali znanstvenih revijah ter omogočanje študentom  podajanje osnovnih znanj s področja raziskovanja in razvoja. Zainteresiranim študentom omogočamo, da z vključevanjem v raziskovalno delo opravijo diplomsko nalogo.

Področja raziskovanja:

  • fizioterapevtski postopki s področja mišično-skeletnega sistema;
  • fizioterapevtski postopki s področja nevrofizioterapije;
  • fizioterapevtske preventivne dejavnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga;
  • staranje prebivalstva in vloga fizioterapije pri ohranjanju zdravja te populacije;
  • razvoj kadrovske osnove v fizioterapiji;
  • izobraževalni proces na področju fizioterapije, neprekinjena prenova in izboljševanje;
  • družbeni položaj fizioterapije znotraj različnih gospodarskih panog.

RAZISKAVE V TEKU

Namen raziskovalne skupine Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika je izvesti 3 različne študije, za katere so že postavljene razmere in določene raziskovalne skupine, ter nosilci raziskav, in sicer: (1) Razlike v telesni drži v različnih starostnih skupinah, (2) Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju in (3) Bolečina v križu in okvara živčnih korenin.

  • Razlike v telesni drži v različnih starostnih skupinah

    Vodja raziskave: Viš. pred. Stef James Robert Harley, mag. rehabilitacijskih znanosti in fizioterapije,

    Namen prospektivne študije je primerjava parametrov statične telesne drže v različnih starostnih skupinah.

  • Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju

    Vodja raziskave: doc. dr. Friderika Kresal,  v sodelovanju s SB Sežana.

    Namen retrospektivne študije je ovrednotiti uspešnost individualnega fizioterapevtskega programa vadbe v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju.

  • Bolečina v križu in okvara živčnih korenin

    Vodja raziskave: doc. dr. Gregor Omejec, v sodelovanju z Kliničnim inštitutom za klinično nevrofiziologijo.

    Namen retrospektivne študije je podati incidenco okvare ledvenih živčnih korenin pri bolnikih z bolečinami v križu.

Izvirno poslanstvo vsakega znanstvenika in vsake znanstveno raziskovalne skupine je prispevati k razvoju družbe znanja. Izobraziti državljane v najširšem pomenu te besede pomeniprispevati k hitrejšemu in intenzivnejšemu razvoju Slovenije, sosednih regij ter Evrope. Tavodilni cilj izhaja iz strateških dokumentov razvoja Republike Slovenije in smernic razvojaevropskega raziskovalnega in visokošolskega prostora. Tem ciljem bo sledila znanstveno raziskovalna skupina Fizioterapevtika.

Raziskovalna skupina ima kot svoje poslanstvo integracijo svojega raziskovalnega dela v ožji lokalni prostor najbližje univerze, visokošolskega in univerzitetnega sistema na slovenskem, kot tudi evropskega univerzitetnega prostora. Za uresničitev svojega poslanstva se boraziskovalna skupina povezovala lokalno z drugimi univerzitetnimi in visokošolskimiinstitucijami, gospodarstvom in širšo družbo, tako v domačem, kakor tudi v širšem družbenemprostoru.

Posebno poslanstvo raziskovalne skupine je osebni razvoja predvsem mladih raziskovalcev innjihovega vključevanja v lokalno, slovensko in mednarodno skupnost raziskovalcev. To jeizjemno pomembno poslanstvo, tako na nivoju poslanske skupine, visokošolskega zavoda, kottudi širše, na ravni slovenske in evropske raziskovalne skupnosti.

Fizioterapevtika si bo prizadevava postati ena vodilnih raziskovalnih skupin na področju svojega delovanja, in sicer fizioterapije v ožjem smislu, kot tudi fizioterapije vključene v splošni družbeni prostor zdravstvene dejavnosti, turizma, prostega časa in izobraževalnega procesa. Sodobna raziskovanja na področju fizioterapije so dominantno interdisciplinarne, v njih pa seprepletajo naravoslovne, družboslovne pa tudi humanistične vede. Ob takšnemu prepletanjudisciplin se bo dejavnost raziskovalne skupine usmerila predvsem v raziskovanja terapevtskihposegov v mišično-skeletnem sistemu, v nevrofizioterapiji, nevrološkim obolenjem inprirojenim malformacijam. Posebna pozornost bo ob sodelovanju z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem namenjena raziskovanju preventivnih dejavnosti, pri katerih fizioterapijalahko poda še kako pomembne odgovore. Posebej bo pri tem izpostavljeno sodelovanje spedagoškimi službami in vzgojno-izobraževalnimi institucijami in Ministrstvom za šolstvo. Preventivno delovanje je po sodobnih modelih preventive potrebno pričeti že v zgodnjihrazvojnih fazah.

Poleg tega si bo raziskovalna skupina Fizoterapevtike prizadevala po vseh svojih močeh stopiti tudi v mednarodni prostor kot referenčna znanstveno-raziskovalna ustanova na področjihraziskovanja terapevtskih intervencij ter raziskovanja ustreznih modelov izobrazbe kadrov napodročju fizioterapije. To vstopanje v mednarodni prostor bo posebej intenzivno potekalo preko sodelovanja v kratkih projektih, katerih namen bodo objave v mednarodnih raziskovalnih revijah.

  • fizioterapevtski postopki s področja mišično-skeletnega sistema;
  • fizioterapevtski postopki s področja nevrofizioterapije;
  • fizioterapevtske preventivne dejavnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga;
  • staranje prebivalstva in vloga fizioterapije pri ohranjanju zdravja te populacije;
  • razvoj kadrovske osnove v fizioterapiji;
  • izobraževalni proces na področju fizioterapije, neprekinjena prenova in izboljševanje;
  • družbeni položaj fizioterapije znotraj različnih gospodarskih panog.
  • kadrovsko stabiliziranje, medsebojna izmenjava informacij o interesih, izkušnjah, specifičnih znanjih;
  • administrativno urejevanje: registracija, urejanje pomožnega administrativnega okolja,kadrovsko stabiliziranje administrativnega osebja;
  • povezovanje v prostoru, z ustreznimi organizacijami in nosilci profesionalnega dela;
  • povezovanje s komplementarnimi raziskovalnimi organizacijami;
  • pridobitev raziskovalne opreme;
  • pridobitev pristopa do podatkovnih baz;
  • pridobitev pristopa do relevantnih znanstvenih časopisov.
  • prizadevanje za vključitev raziskovalcev v kontinuirano pedagoško delo;
  • vsebinsko in funkcionalno povezovanje pedagoškega in raziskovalnega procesa;
  • skupno načrtovanje medsebojnega povezovanja in podpore med katedrami in znanstveno-raziskovalnimi skupinami;
  • oblikovanje skupnih raziskovalnih skupin s profesionalnim okoljem in načrtovanje raziskovanj;
  • izvedba raziskovalnih projektov v profesionalnem okolju;
  • sistematična pomoč mladim raziskovalcem v procesu izobrazbe za raziskovalno delo;
  • objavljanje v mednarodnih in tujih indeksiranih revijah (SSI, SSCI, Current contents);
  • ustanovitev strokovne revije;
  • ustanovitev znanstvene revije.
  • nadaljevanje uspešne integracije znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela;
  • organizacija strokovnih in znanstvenih srečanj;
  • prepoznavnost znanstvene skupine v nacionalnih in mednarodnih znanstveno raziskovalnih in strokovnih krogih;
  • pridobivanje raziskovalnih projektov na domačih razpisih;
  • pridobivanje projektov na mednarodnih razpisih;
  • kontinuirano in funkcionalno sodelovanje s profesionalnim okoljem;
  • pospešitev in izboljševanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi;
  • neprekinjeno delo na izboljševanju opreme in drugih infrastrukturnih elementov za raziskovalno delo;
  • intenziviranje objavljanja v indeksiranih revijah;
  • izvajanje tržnih dejavnosti na področju izobrazbe kadrov v fizioterapiji;
  • izvajanje tržnih dejavnosti na področju raziskovalnega dela na matičnemu raziskovalnem področju;
  • seznanjenje javnosti z raziskovalnim delom in rezultati posameznih raziskovalcev;
  • intenzifikacija dela na razvoju znanstvene revije k njeni indeksaciji v terciarnih bazah;
  • intenziviranje dela na promociji znanosti.

Kot prioritetne je potrebno zastaviti:

  • temeljne znanstvene projekte, ki so največjega pomena za razvoj discipline v Sloveniji, za razvoj pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela na zavodu ter za razvoj znanj,veščin in sposobnosti raziskovalcev. Temeljni znanstveni projekti omogočajo vključevanje mladih raziskovalcev in tako razširjanje znanstveno raziskovalne baze na zavodu samem;
  • podoktorske projekte, kot temeljno obliko ustvarjanja raziskovalne baze mladih ljudi, kibodo v bodočnosti baza razvoja znanstvenega in pedagoškega dela na zavodu. Zelozaželeni so tudi podoktorski projekti za gospodarstvo, ki bodo omogočili tesnejšopovezavo zavoda in stroke;
  • tematsko usmerjeni aplikativni raziskovalni projekti, projekti, ki se planirajo in izvajajoskupaj s gospodarstvom oziroma družbenim okoljem, ki je zainteresirano za izsledke takšnega projektnega dela.

Vodja raziskovalne skupine: Prof. dr. Malden Knežević

ZNANSTVENE OBJAVE

Kresal, F., Suklan, J., Roblek, V., Jerman, A., & Meško, M. (2017). Psychosocial Risk Factors for Low Back Pain and Absenteeism among Slovenian Professional Drivers. Central European journal of public health25(2), 135.

Kresal, F., Roblek, V., Jerman, A., & Meško, M. (2015). Lower back pain and absenteeism among professional public transport drivers. International Journal of Occupational Safety and Ergonomics21(2), 166-172.

Kresal, F., & Jerman, A. (2015). Bolečina v križu in športna dejavnost slovenskih poklicnih voznikov. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta63.

Kresal, F. (2015). Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem: doktorska disertacija: študijski program tretje stopnje (Doctoral dissertation, F. Kresal).

Dominici, G., & Roblek, V. (2016). Complexity theory for a new managerial paradigm: a research framework. In Neostrategic Management (pp. 223-241). Springer International Publishing.

Roblek, V., Štok, Z., & Meško, M. (2016). The complexity view on the changes in social and economic environment in 21st century.

Jovanov, K., & Roblek, V. (2016). Vodenje tima nujne medicinske pomoci v primeru povecanega obsega dela. RUO. Revija za Univerzalno Odlicnost5(2), 123.

Roblek, V., Meško, M., & Krapež, A. (2016). A Complex View of Industry 4.0. SAGE Open6(2), 2158244016653987.

Roblek, V., & Meško, M. (2015). Designing Mobile Application for the Over the Counter Drug Marketing.

IZPOPOLNJEVANJA – DOGODKI, SEMINARJI, KONFERENCE

sob 26

ZNANSTVENI SIMPOZIJ

25 septembra|08:00 - 26 septembra|17:00
Okt 09