TRETJI RAJ

simbol drugačnosti, raznolikosti in individualnosti

»Izobraževanje na daljavo je priložnost in ne ovira,

je prostor za izmenjavo, ustvarjalno sintezo in enotnost.«

 

 

Dne 19. novembra 2020 je potekala Ministrska konferenca Evropskega Visokošolskega Prostora (European Higher Education Area – EHEA) 2020, ki je v okoliščinah sanitarne krize COVID-19 potekala v obliki video-konference. Konferenca ​​je bila na voljo v šestih jezikih (italijanščini, angleščini, francoščini, nemščini, ruščini in španščini) na spletni strani ministrske konference EHEA 2020 https://ehea2020rome.it

Pristojni ministri 48 držav podpisnic Bolonjske deklaracije in 8 posvetovalnih članic (Svet Evrope, UNESCO, Business Europe, Eucation International, ENQA, ESU, EUA, EURASHE) in EQUAR so na konferenci odločali o sprejemu predloga Rimskega komunikeja, ki nakazuje usmeritve razvoja visokega šolstva po letu 2020 za naslednjih 10 let.

Dogodek so oblikovali v znamenju t.i. »Tretjega raja«, ki oriše potovanje neskončnosti s strani Michelangela Pistoletta z bočnimi krogi kot simbol drugačnosti, raznolikosti in individualnosti – spoznavanja in ustvarjanja razširjenega kroga, ki predstavlja prostor za izmenjavo, ustvarjalno sintezo in enotnost. Opisali so ga kot simbol preporoda za ponovno rojstvo, simbol EHEA 2020, ki si ne more dovoliti, da bi bil blokirana zaradi tega težkega obdobja pandemije. Če se je moral dogodek odreči fizični bližini, se zato ni želel odreči resnični možnosti za izmenjavo in korak naprej pri gradnji dialoga. Pred grafični znak konference, so izpostavili koncept, ki predstavlja dinamiko rojstva novega elementa iz združitve več drugih. Predstavili so torej simbol, ki je konferenci dal »filozofsko« obliko, simbol ponovnega rojstva in neprekinjene gradnje dinamične enotnosti med različnimi ljudmi, ki želijo sodelovati pri ustvarjanju večjega in vključujočega skupnega prostora, prostora za odločitve in odgovornost, ki lahko ustvari dobrobit za vse.

MICHELANGELO PISTOLETTO (Biella 1933) je eden najpomembnejših italijanskih umetnikov, slikarjev in kiparjev, animator in protagonist gibanja Arte Povera. Njegova dela so prisotna v številnih večjih muzejih na svetu (Galleria degli Uffizi v Firencah, Museo del Novecento v Milanu, Gam v Torinu, MAXXI v Rimu, Louvre in Pompidou v Parizu, Tate Modern v Londonu, Metropolitanski muzej umetnosti in Muzej Salomona R. Guggenheima v New Yorku). Tretji raj kot simbol resničnega življenja ni le figurativni element, ampak koncept, ki s seboj prinaša manifestne izkustvene elemente. Izpostavili so nov prostor, ki izvira iz navadnega srečanja in se razvija v oblike drugačnosti, vzpostavitev poti, izraz srečanja, dinamizem in občutek za gibanje. Težko bi se ne strinjali, da je to gibanje, ki se zapre vase, vendar ga je mogoče neskončno strastno vneti v nenehno ponovno odpiranje novega sodobnega ustvarjanja.

»Sama pandemija nam pove, da je sodelovanje in vzajemna podpora ključnega pomena za spodbujanje naših ciljev in da raznolikost v okviru primerljivosti in povezanosti temelji na evropski akademski odličnosti.                    

prof. Gaetano Manfredi, italijanski minister za univerze in raziskave

Konferenca je zagotovila priložnost za spodbujanje razprave o naših skupnih ciljih EHEA za naslednje desetletje in nadaljnjo krepitev našega sodelovanja, s čimer bomo zagotovili boljšo prihodnost za naše visokošolske sisteme in naše skupnosti. Bistveno je, da je naše delo konstruktivno in naprej usmerjeno, saj že dolgo gledamo na izzive, ovire in priložnosti, s katerimi se soočamo danes.

Konferenca se je začela s predstavitvijo predstavnikov evropskih delegacij in Bolonjske deklaracije (1999-2020), predstavitvijo italijanskega ministra za Univerze in raziskovanje, prof. G. Manfredi, in ostalimi pristojnimi ministri 48 držav podpisnic Bolonje. Izziv s katerim se spopadamo v izobraževanju je predstavila tudi slovenska ministrica dr. Simona Kustec, ministrica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sklepno misel je zaključila s prijaznimi zdravimi željami vseh.

Predstavljamo pet zaključkov konference:

  1. Izobraževanje na daljavo moramo sprejeti kot izziv in nikakor kot oviro.
  2. To je priložnost, da ulovimo sodobne zmožnosti izobraževanja – digitalizacija je nuja.
  3. Krepiti moramo interakcijo in razvijati kreativnost dela.
  4. Pandemično izobraževanje nikakor ne sme biti prizadeto, kar pomeni, da smo zavezani ohranjati kakovost izobraževanja kot širjenja znanja.
  5. Imamo dejansko priložnost za ustvarjalno sintezo in izmenjavo tako izobraževanja kot tudi raziskovanja.

Zaključek konference je zaokrožil predlog rimskega komunikeja, ki je nakazal usmeritve visokega šolstva za dekado po letu 2020.

Izobraževanje na daljavo (on-line izobraževanje) je izziv za ustvarjanje novega zahtevnega dialoga, ki zahteva poslušnost, jasnost, odzivnost in uporabo izjemne mere interakcije in  kreativnosti. Strinjamo se, da smo v objemu izzivov zlasti pri strokovnem izobraževanju, ki zahteva učenje sposobnosti ocenjevanja telesnih zmogljivosti, sposobnosti in možnosti. Učenje dotika. Učenje terapevtskega dotika, ki zahteva preciznost palpacije in preciznost kognitivne palpacije. Fizioterapevt pri svojem delu uporablja celo telo, najmanj pa roke in glavo. Pri manualni terapiji fizioterapevt s občutnim dotikom  slika stanje mehko-tkivnih struktur pod prsti roke na bolnikovem hrbtu. Izvaja manualne tehnike za izboljšanje zdravstvenega stanja struktur. Namen fizioterapevstke vadbe ali kinezioterapije je interakcija kot izmenjava čutenja kontrakcije mišic, omejitev, bolečine ter ocenjevanje, usmerjanje in facilitacija ustreznih gibalnih vzorcev za skladnost delovanja telesa. Smo pred dodatnimi izzivi, ki jih moramo sprejeti pozitivno kot vse ostale strokovne izzive.

Vsi smo pred izzivom, ki zahteva več pedagoške priprave in uporabo različnim didaktičnih pristopov učenja. Morda nam bo v pomoč osnovno dejstvo »da se človek uči s ponavljanjem«. Določeno dodatno vsebino učnega procesa lahko prenesemo v teoretični abstraktni opis izvedbe fizioterapevtske obravnave v t.i. abstraktni študiji primera. Študirajoče usmerimo k poglobljeni točkovni pripravi na fizioterapevtsko obravnavo. Način mora izzvati predstavljive primere, ki izzovejo tudi empatijo in celosten bio-psiho-socialni fizioterapevtski pristop.

Celoten profesorski zbor je v bazenu priložnosti za vzpostavitev sodobnega fizioterapevtskega gledališča. Izobraževanje na daljavo omogoča še bolj poglobljeno in razčlenjeno pripravo na stik z bolniki, ko bo ugodnejši čas to zopet omejeno dopuščal.

Zapisala doc. dr. Mojca Amon, FIZIOTERAPEVTIKA

V Ljubljani, 20.11.2020

EHEA Ministerial Conference 2020, 19 November 2020